Kdor čaka, dočaka: Anže Logar je ne nepričakovano, vendar obotavljaje izstopil iz SDS. Končno. Skoraj dve leti po napovedi “nečesa novega in velikega” in več kot leto dni po ustanovitvi svojega alternativnega balončka — na celih petindvajset let podlage.
Kaj ob tem reči? One down, too many to go? Ali pa naj njemu samemu in Evi Irgl in Romani Jordan, Andrijaniču in Avblju, Mastenu in Pikalu, našima dragima Alji in Mitji in še komu zaželimo obilo sreče s Platformo sodelovanja?
Ob Logarjevi defrokaciji iz rumeno-modre kute se zastavlja več sklopov vprašanj:
• Kaj to pomeni za SDS (in kaj o njih pove)?
• Kaj to pomeni za razmerja sil na političnem parketu pred volitvami 2026?
• Kaj to pomeni za nedesne stranke?
• Bo Logar milde sorte desnica ali Janša Lite, kot sem (ne samo jaz) domneval ob ustanovitvi Platforme?
Prvi in zadnji očitek
Tako kot ni presenetljivo, da se je Logar končno le odločil, da gre, tudi ni presenetljivo, da njegovega zdaj že bivšega šefa to ni moglo doleteti nepripravljenega.
Janšev odgovor na Logarjevo obvestilno-poslovilno pismo je vrhunsko premeten preprečevalni prednapad, ki mu v polpretekli zgodovini našega parlamentarizma ni para ne po zajedljivem stilu ne po pravnih (ali vsaj pravičniških) implikacijah.
Janša skratka pričakuje, da bo Logar vrnil poslanski mandat, in se pri tem sklicuje na pogodbo, ki so jo pred volitvami morali podpisati vsi kandidati SDS.
Pri tem tudi vnaprej insinuira — “v izogib iztrganim citatom, značilnim za slovenske MSM” in argumentom “previrantskega” Logarja —, da bo eventualna nevrnitev mandata moralno nevzdržna in v vsakem primeru škodoželjno interpretirana. Tako si je zagarantiral veljavnost očitkov, ki mu bodo še kako prav prišli pred volitvami. Najbolj veljaven namreč ni tisti argument, ki najbolj drži, temveč tisti, ki ga očitarji lansirajo prvega. Ta ima več šans, da se prime.
Signali
Res je, da lahko Janša samo sanja, da bo Logar vrnil poslanski mandat. Tega seveda ni dolžen storiti. Ne po črki zakona ne iz hvaležnosti stranki, ki je iz njega naredila to, kar danes je.
Sicer pa domnevam, da Janša domneva, da Logar ne bo vrnil mandata.
Res pa je, da ne bi bilo narobe, če bi odpadnik pokazal spravljivost in mandat res vrnil. Kot samostojni poslanec ne bi ali ne bo veliko profitiral. To bi mu ali mu bo zagotovilo nekaj vidnosti, ki pa jo na lažji način in z več učinka doseže s Platformo.
Glede na to, da je Logar odhajal iz SDS tako dolgo in boječe — in s tem dajal signale, da noče podirati mostov za sabo —, zanj tudi v prihodnosti verjetno ne bi bilo slabo, če bi uslišal to bizarno, če že ne totalitarno Janševo oz. SDS-ovsko obligacijo. Pa naj ima(jo) svoje.
Samozadovoljna SDS
Po rezultatskem uspehu na evropskih volitvah je SDS v samozadovoljni fazi. Po zaslugi Grimsa in ta male Tomašičeve bo delegacija v Strasbourgu reprezentirala skrajno desnico, potem pa bodo te politične obscenosti prenesli še v Slovenijo.
Slabše ko bo šlo Golobovi vladi — kar ji zagotovo bo —, bolj bo SDS evforično ekstremistična. In bolj ko bo že zdaj divja desnica desničarska — aktualna vlada sama pa nepriljubljena —, bolj bo to koristilo Logarju. Pobiral bo glasove manj radikalnih volilcev SDS in nepopravljivo razočaranih Gibanju Svoboda. Logar bo alternativa. Ali celo sredina. Kar je morda že zdaj, le da (mu) to zaenkrat malokdo verjame.
Ne-Janša
Platforma sodelovanja (ali karkoli že to bo) bo postala sprejemljiva vsaj za tiste leve volilce, ki se jim bo zdelo zamalo zasvingati od Levice k Socialnim demokratom, ali sredinske, ki za nič na svetu ne bi šli h Gibanju Svoboda. Ker med enimi in drugimi in skorajda ne tretjimi ne vidijo bistvenih razlik. Neodločni in deziluzionirani bodo raje volili Logarja. Človeške ribice bodo itak pozabile, da se je naredil v SDS. Bolj racionalni pa mu bodo to odpustili. Če se bo Logar znašel v interesnem fokusu taktičnih volilcev, lahko dobi precej glasov. Če ne bo več Janša Lite, ampak ne-Janša.
Zmagal Logar ne bo, se bo pa po mojem suvereno uvrstil v parlament. In če se bo Janša hotel še kdaj zavihteti na oblast, bo moral resno računati na Logarja. Isto velja za Goloba. Brez Logarja ne bo ne eden ne drugi sestavil vlade.
Zanimivo pri Logarju je, da sam ne deluje konfliktno, zato pa sta do njega konfliktna ključna politična akterja. Janša ga je tako rekoč nagnal iz SDS, kot da jim je naredil kdo ve kakšno škodo — ampak kaj hočemo, Janša je pač paranoik —, Golob sam pa je Logarja že ob ustanovitvi Platforme kategorično dismisal. Čeprav bi po zdravi pameti moral biti vesel, da vsaj en insider slabí opozicijsko stranko, ki mu greni življenje. Seveda pa je Golob mojster pozabljanja, če mu to lahko koristi.