V starih časih je bilo na vasi vse mogoče. Marjan Paternoster in Damjan Ovsec — in glasbeni opremljevalec Andrej Šifrer — so nekoč delali humoristično in glasbeno oddajo pod naslovom Rock’n’roll v vsako slovensko vas. Začeli so konec 70. let na Radiu Študent, v začetku 80. pa so se na povabilo Mojmirja Sepeta cok-und-pok preselili na Radio Slovenija (takrat še Radio Ljubljana). 

Danes pa … Danes pa na vas — in nad vas — prihaja LGBT.

Vavta vas

Ali veste, kje je Vavta vas? Tudi če ne. Jaz tudi nisem imel pojma do pred dnevi, ki sem ta kraj poiskal na zemljevidu. Zanimalo pa me je zato, ker sem zasledil uporabniško generirano objavo zaskrbljenega lokalnega očeta, ki je v sicer še kar pismenem tekstu potožil nad dejstvom, da bodo nevladniki “posiljevali z LGBT” nedolžno in nič hudega slutečo mladež na tamkajšnji osnovni šoli.

Šlo je za to, da so predstavniki “proxy organizacij”, kot se je izrazil — konkretno DRPD (Društvo za razvijanje prostovoljnega dela) Novo mesto, vendar v imenu oz. v sodelovanju z Legebitro, društvom za zagovorništvo LGBT oseb — pripravili na šoli tako imenovano Živo knjižnico, namenjeno ozaveščanju mladih o identiteti spola in o homoseksualnosti. 

3. odstavek, 41. člen

Zato sta se dotična starša odločila, da njun otrok, ki obiskuje 8. razred, tisti dan “iz protesta” ne bo šel v šolo. Bojkot pouka oz. (izven)šolskega dogodka je oče dodatno obrazložil takole: “Ne zato, ker bi se z ženo bala, da lahko ena ura z LGBT aktivistom pokvari trinajst let najine vzgoje, [ampak] ker želimo šoli sporočiti, da se nima pravice vtikati v našo versko in moralno vzgojo [in ker] nas mora slišati in upoštevati.”

Zadevo imenuje tudi “prikrita propaganda” in se pri tem sklicuje na 3. odstavek 41. člena Ustave: “Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.”

Liberalno pretiravanje

Na citirani zapis sem postal pozoren zato, ker sem v The New Statesmanu malo pred tem bral lucidno obrazložitev Trumpove premočne zmage na ameriških predsedniških volitvah. Diagnoza britanskega političnega filozofa Johna Graya je, da je “odpor ameriškega elektorata do ekscesov hiperliberalizma prerasel strahove pred perspektivo tiranije trumpizma”. “Liberalno pretiravanje” — če smem tako prevesti izraz “liberal overreach” — je potisnilo ameriško delavstvo in etnične manjšine k Republikancem, s posvojitvijo radikalnih pozicij na temo transspolnosti pa alieniralo tudi klasične feministe in zagovornike enakopravnosti za homoseksualce”.

Za to gre. “Liberalno pretiravanje” se dogaja tudi v Sloveniji. Tekst zaskrbljenega očeta iz Vavte vasi je neprijeten, toda razmisleka vreden poduk slovenskim ultraliberalcem, ki jim pri nas ljubkovalno rečemo levičarji, naši lokalni desničarji pa jih pejorativno označujejo kot “svobodnjake”. Obenem pa se tudi v Sloveniji dogaja, da ta ideologija alienira “klasične” zagovornike feminizma in enakopravnosti za homoseksualce.

Pravice, toleranca

Levičarji pravijo, da pri tem sploh ne gre za ideologijo, temveč za človekove pravice in občečloveško toleranco. Že mogoče. Toda s tem še ničesar ne argumentirajo. Predvsem pa ničesar ne argumentirajo ljudem iz Vavte vasi in drugim lokalnim, da ne rečem odrinjenim, nevidnim in neslišnim skupnostim.

So pripadniki le-teh frustrirani? Ni nujno. So homofobi in transfobi? Tudi ne nujno. To so preprosto ljudje, ki jih bolj kot pravice in osebne okoliščine homoseksualcev in transspolcev zanima to, kaj slovenska družba s šolskim sistemom vred (če ne celo na čelu z njim) njim samim sporoča. Sporoča pa jim, da so pripadniki LGBT skupnosti ubogi reveži, ki jih neartikulirana in primitivna spletna drhal ponižuje in socialno izključuje. Pod krinko demokratičnih pooblastil volilcev pa jim to delajo celo nekateri blut-und-boden državnozborci in evropski poslanci.

To je do neke mere res. To se dogaja. Toda ali (te) ljudi to zanima? Niti ne ali sploh ne. To kvečjemu jemljejo na znanje. Njih zanima, kaj imajo oni sami od te družbe. Koga ta družba bolj privilegira. Ali natančneje: koga oblast privilegira ali favorizira. Ali vsaj bolj ščiti. Egoistično, ampak tako pač je.

Na podlagi ekscesov

Ta pomislek je morda upravičen in na mestu, ni pa argument za dopovedovanje mladini, da se ne spodobi grdo govoriti o drugih in drugačnih. Ali da je ne vem kakšen socialni privilegij, da si istospolen ali gendersko fluiden. Še posebej ne mladini, v imenu katere še imajo pravico in dolžnost razmišljati starši.

Potencirati homofobijo in transfobijo, po drugi strani, kot vsesplošen in zaskrbljujoč družbeni problem na podlagi ekscesov civilnih in političnih marginalcev ni vzgojno oz. ni pedagoško. Slovenska družba sama po sebi in nasplošno ni polna predsodkov in ni nestrpna. Obstajajo ekscesi, seveda, ki pa so kaznivi po zakonu. Vse ostalo pa je politizacija.

Če se bo nekega dneva zgodilo, da bo v Sloveniji zmagal nek naš avtohtoni Trump, potem bo za to zaslužno (tudi) levičarsko moraliziranje in pretiravanje. Vključno s šolsko indoktrinacijo. Da ne bo potem kdo rekel, da ni vedel.